Vse več stanovanjskih objektov se je odločilo za investicijo v sončne celice…
Sončna celica (tudi fotovoltaična celica) je naprava, ki sončne fotone (sončno energijo) s pomočjo elektronov pretvori v elektriko. Ena celica je zgrajena iz vseh tankih plasti P in N-tipa (dveh osnovnih tipov polprevodnikov – N in P). N-tip dobijo tako, da v čisti silicijev kristal dodajo primesi (1:106) 5-valenčnih elementov (As, P ali Sb), P-tip pa tako, da dodajo primesi 3-valenčnih elementov (najpogosteje indija). Ena od teh plasti, običajno N, je debela okolruga pa le nekaj mm. Ob stiku obeh plasti nastane tako imenovana potencialna bariera.
Ko se odločamo za nakup sončne celice ali postavitev sončne elektrarne, moramo preveriti kakšno je sončno obsevanje na področju kjer naj bi sončne celice stale. Slovenija je na splošno dobro obsijana s soncem, zato so tudi pogoji za postavitev sončnih elektrarn in celic ustrezni. Znano je da je sončno obsevanje in možen potencial za izkoriščanje le tega v Sloveniji 300-krat večji kot poraba električne energije.
Različna področja Slovenije pa so različno obsijana s soncem. Spomladi so s soncem najbolj obsijana mesta in kraji na primorskem, Pomurju in v Halozah, in sicer več kot 560 ur. Ostali kraji pa v tem času prejmejo nekje okrog 500 ur sončnega sevanja, z izjemo višjih gorskih predelov, ki prejmemo okrog 400 ur sončne svetlobe.
Med poletnim časom se sončno obsevanje in količina sonca med slovenskimi kraji spremeni, in sicer bolj gorat predel prejme od 600 do 700 ur sončnega obsevanja, obalni predel pa 860 ur. Notranjska je s soncem obsijana med 740 in 780 urami, Prekmurje, Bela Krajina in Krška kotlina pa med 780 in 820 urami.
V jeseni je sončno obsevanje nekoliko krajše v dolinah in kotlinah Osrednje Slovenije, in sicer okrog 350 do 400 ur.